Marketing magazin, julij/avgust 2004

Jasna Velagič

Dandanes smo obremenjeni z veliko količino informacij, ki jih dobivamo po različnih komunikacijskih kanalih. Narašča pa tudi obseg spletnih mest, tako da informacije, ki jih iščemo na obsežnejših spletnih mestih, pogosto zelo težko najdemo, čeprav so na voljo, saj so ''skrite''.

Pogosto je spletno mesto ob prenovi jasno in logično strukturirano, ključne informacije, ki zanimajo uporabnike, lahko najdemo. Pozneje se pojavijo nove informacije, nove spletne strani, za katere naročniki (ki sami osvežujejo vsebino) ne vedo prav natančno, ''kam bi jih postavili'' in kmalu je lahko na spletnem mestu kup pomembnih, zanimivih informacij, ki pa jih uporabniki ne najdejo.

Vse večkrat se tudi v Sloveniji srečujemo z izrazom informacijska arhitektura. Ena izmed opredelitev pravi, da je informacijska arhitektura umetnost in znanost strukturiranja in klasificiranja spletnih mest in intranetov z namenom pomagati, da ljudje najdejo informacije in jih uporabijo. Gre za razvijajoče se področje, ki je podprto z majhno, a zelo močno skupnostjo. Strokovno združenje informacijskih arhitektov AIFIA (The Asilomar Institute for Information Architecture) ima že več kot 500 članov v več kot 40 državah, nekaj nas je tudi iz Slovenije. V ZDA lahko iz informacijske arhitekture celo diplomirate.

Z Loujem Rosenfeldom sem se pogovarjala v Washingtonu, kjer je predaval na seminarju Informacijska arhitektura za podjetja (Enterprise Information Arhitecture).

Veliko slišimo o informacijski arhitekturi, kdaj pa se informacijski arhitekt dejansko vključi v projekt prenove spletnega mesta?

V procesu produkcije spletnega mesta se mora informacijska arhitektura vključiti zelo zgodaj. Podobno je z arhitekturo fizičnih zgradb. Vedeti moramo, da je informacijska arhitektura pravzaprav načrtovalni proces. Njena vloga se v času trajanja projekta tako zmanjšuje in je v fazi produkcije manjša kot v fazi načrtovanja.

Kakšna znanja naj bi imel informacijski arhitekt?

Naj najprej predstavim diagram, ki se mi zdi uporaben pri vsaki razpravi o informacijski arhitekturi. Bistvo informacijske arhitekture je, da povezuje uporabnike s pomembnimi vsebinami v kontekstu njihovega dela ali njihovega življenja.

Informacijska arhitektura je osnovana na metodah, ki nam pomagajo razumeti in integrirati vse tri kroge. Posledično mora izobraževanje na področju informacijske arhitekture do neke mere vključevati vse tri. Večina od nas ima že izkušnje z enim od teh krogov, morda prek študija na fakulteti. Zato bodočim informacijskim arhitektom v splošnem priporočam, da se izobrazijo tudi na področju drugih dveh. Morda imate npr. veliko znanja o kontekstu, če imate izkušnje v menedžmentu in ste vrsto let delali za določeno podjetje. O uporabnikih se lahko izobrazite z branjem knjig o interakciji med ljudmi in računalniki ali referenčnem knjižničarstvu. Več o kontekstu je moč izvedeti tako z udeležbo na konferenci o tehničnem komuniciranju kot z druženjem z novinarji, ki se zbirajo v lokalni gostilni... Izobražujete se lahko torej formalno ali neformalno, pomembno je le, da se trudite uravnotežiti znanja iz vseh treh krogov.

Kakšne so razlike ali podobnosti med informacijsko arhitekturo, spletno uporabnostjo, uporabniško izkušnjo, informacijskim oblikovanjem, spletnim marketingom, digitalnimi odnosi z javnostmi?

Vse stroke se na nek način osredotočajo na povezovanje uporabnikov z vsebinami ali funkcionalnostmi. Vendar je marketing osredotočen na pripravo vsebin, ki spreminjajo uporabnikovo razmišljanje, informacijska arhitektura pa na pomoč uporabnikom, da najdejo informacije, ki jih iščejo. Uporabnost zagotavlja, da je informacije dejansko moč uporabiti. Informacijsko oblikovanje je tesno povezan z informacijsko arhitekturo in v Evropi to pogosto obvelja za eno in isto področje. Vendar pa v Severni Ameriki običajno menimo, da se informacijsko oblikovanje ukvarja z oblikovanjem strani, zaslonov in drugih dvodimenzionalnih prostorov. Informacijska arhitektura pa se ukvarja s tem, kako veliko število strani povezati skupaj: lahko bi rekli, da gre za multidimenzionalno oblikovanje.

Lou Rosenfeld je eden od ustanoviteljev področja informacijske arhitekture. Leta 1998 je s kolegom Petrom Morvillom napisal knjigo Informacijska arhitektura za svetovni splet (''Information Architecture for the World Wide Web''), ki velja za ''biblijo'' informacijske arhitekture. Leta 2002 je izšla 2. izdaja, ki je precej obsežnejša in skoraj popolnoma prenovljena. Prevedena je bila v več jezikov (žal ne v slovenščino) in bila prodana v več kot 70.000 izvodih.

Rosenfeld bo 21. oktobra v živo preko videokonferenčne povezave predstavil informacijsko arhitekturo udeležencem 8. Slovenske konference za odnose z javnostmi.

Pravite, da uporabnost zagotavlja, da je informacije dejansko moč uporabiti. Kaj je po vašem mnenju vloga strokovnjaka za spletno uporabnost in kaj vloga informacijskega arhitekta v projektni skupini?

Strokovnjak za spletno uporabnost testira in ocenjuje oblikovanje strani (ne zgolj grafično oblikovanje, op.p.), vključno s tistimi, ki jih pripravi informacijski arhitekt.

Pogosto se pojavi vprašanje, kdo je zadolžen za strukturo, poimenovanje in žične modele korporativnega spletnega mesta. Je to marketinški menedžer, svetovalec za uporabniško izkušnjo ali informacijski arhitekt?

Odvisno od tega, kako je skupina organizirana in kakšna strokovna znanja imajo člani skupine. Ljudje iz marketinga na primer niso posebno vešči oblikovanja uporabnih metapodatkov, tako kot informacijski arhitekti niso nujno pravi ljudje za razvoj blagovnih znamk. Tu je zelo pomembno, da razumemo in cenimo interdisciplinarno perspektivo oblikovanja, ne le za projektno skupino, ampak tudi za oblikovanje na splošno. Uporabniška izkušnja je najpogostejši izraz za to interdisciplinarno perspektivo.

Ali se torej strinjate, da uporabniška izkušnja vključuje informacijsko arhitekturo in ne obratno?

Absolutno. Najdljivost informacij je le en vidik uporabniške izkušnje.

Ali menite, da bi moral naročnik najeti neodvisnega strokovnjaka za informacijsko arhitekturo, če nihče v projektni skupini nima znanj in izkušenj s področja informacijske arhitekture?

Da, če je spletno mesto obsežno in je najdljivost pomembna. Mislim, da informacijski arhitekt ni potreben za produkcijo 20-stranskega predstavitvenega spletnega mesta. Za strateški intranet s 150.000 stranmi, ki se veliko uporablja in ima visoko vrednost, pa bi vsekakor morali najeti tudi informacijskega arhitekta.

Kdaj je po vašem mnenju informacijska arhitektura dobra ali slaba?

Značilnost dobre informacijske arhitekture je, da je ne prepoznate, saj je uporabnikom nevidna in jih ne ovira pri uporabniški izkušnji z vsebinami in funkcionalnostmi. Slaba informacijska arhitektura pa je veliko bolj prepoznavna, da ne rečemo frustracijska: zmedene vstopne strani, ki so videti kot bojno polje za direktorje sektorjev, zapleteni uporabniški vmesniki iskalnikov, dolgi seznami iskalnih rezultatov, ki ne ustrezajo potrebam uporabnikov, navigacijski sistemi (kazala, taksonomije), ki jih je težko uporabljati, poimenovanja navigacijskih opcij, ki nimajo nobene povezave z vsebinami, na katere vodijo... in še veliko več.

Ali menite, da informacijska arhitektura zavira kreativnost ali da jo spodbuja?

Po mojem mnenju je sama informacijska arhitektura kreativno delo. S tem, ko odstrani naloge, ki jih drugi ''kreativci'', kot so pisci in grafični oblikovalci, morda za dolgočasne, jim omogoča, da se osredotočijo na tisto, kar znajo najbolje in v čimer najbolj uživajo.

Pa vendarle se stalno srečujemo s primeri, ko grafični oblikovalci menijo, da jim informacijski arhitekti omejujemo kreativnost, ker delajo po že pripravljenih žičnih modelih?

Osveščeni grafični oblikovalci ne razmišljajo tako, tako kot si osveščeni oblikovalci notranjega prostora ne jemljejo pravice načrtovanja tlorisa. Ta problem je realen, vendar moramo upoštevati, kako nova so področja uporabniške izkušnje, informacijske arhitekture (in pravzaprav tudi grafičnega oblikovanja); pač traja nekaj časa, da se pogledi spremenijo.

Kaj je ROI (donosnost investicije) dobre informacijske arhitekture, ko govorimo o korporativnih spletnih mestih? Kaj pa vpliv slabe informacijske arhitekture na korporativna spletna mesta?

Dobra informacijska arhitektura prihrani podjetju denar z zmanjševanjem stroškov priprave in upravljanja vsebin ter odpravljanjem podvajanja. Dobra informacijska arhitektura zaposlenim in kupcem prihrani čas pri iskanju informacij. Morda še pomembnejše, da zmanjšuje čas, ki ga porabljajo za iskanje informacij, ki jih ne najdejo. Prodajna spletna mesta zaslužijo z izboljševanjem verjetnosti za prodajo sorodnih izdelkov (cross-selling); dober primer je denimo Amazon. Dobra informacijska arhitektura pa je tudi del močne spletne blagovne znamke.

Kakšna je po vašem mnenju prihodnost informacijskega arhitekta?

Prepričan sem, da bomo v naslednjem desetletju priča rasti na dveh večjih področjih: na področju informacijske arhitekture za podjetniška okolja in informacijske arhitekture za globalna okolja, kjer postaneta lokalizacija in internacionalizacija ključna dejavnika oblikovanja. Opažam, da se vse več naročnikov že zdaj spopada z obema področjema.

V zadnjih štirih letih se je veliko informacijskih arhitektov iz agencij preselilo k naročnikom. Pogosto jih najemajo pri težavah z implementacijo CM-sistemov in iskalnikov, ko podjetja ugotovijo, da sama tehnologija ne more rešiti njihovih težav. Ko informacijski arhitekti v podjetjih dosežejo kritično maso, se veliko starejših in bolj izkušenih odloči zapustiti varno zavetje redne zaposlitve in postanejo strateški ali visoko specializirani svetovalci in predavatelji, ki pomagajo informacijskim arhitektom v podjetjih.