Finance, junij 2007

Sabina Petrov

Pri komuniciranju bodo uspešna tista podjetja, ki bodo z deležniki vzpostavila dialog

Ključna priložnost e-komuniciranja za podjetja je, da se vključijo v pogovor z deležniki. Le tako lahko vplivajo na svoj ugled, gradnjo blagovnih znamk in odnose s kupci in drugimi deležniki. Slovenska podjetja pri izrabi novih medijev zaostajajo za razvitim svetom.

Podjetja, ki bodo vztrajala pri formalnem posredovanju sporočil, namesto da bi z deležniki vzpostavila dialog, pri komuniciranju ne bodo uspešna, poudarja Jasna Suhadolc iz Virtue.

Tako pravi Jasna Suhadolc iz Virtue, ki je pri GV Založbi pred kratkim izdala knjigo z naslovom Nove priložnosti e-komuniciranja.

Spletnih vsebin, ki jih ustvarjajo uporabniki, je vse več, pravi avtorica in dodaja, da morajo zato podjetja spremljati, kaj se o njih govori, in se vključiti v pogovor, če želijo vplivati na svoj ugled, gradnjo blagovnih znamk oziroma odnose s kupci ter drugimi deležniki.

Ljudje smo nagnjeni k temu, da raje zaupamo drugim posameznikom kot podjetjem in organizacijam in ustvarjajo se novi mnenjski vodje, ki imajo na uporabnike velik vpliv. "Podjetja, ki bodo vztrajala pri formalnem posredovanju sporočil, namesto da bi z deležniki vzpostavila dialog, pri komuniciranju ne bodo uspešna," je poudarila.

V podjetjih zaostajajo

Število uporabnikov interneta v Sloveniji je enako evropskemu povprečju (47 odstotkov tedenskih uporabnikov v populaciji od 16 do 74 let), podobno je tudi s širokopasovnim dostopom. Slovenski uporabniki vse več uporabljajo družbene medije - bloge, spletne skupnosti, objavljajo fotografije, videoposnetke, snemajo podcaste in podobno, sodelujejo na forumih. Razlike z razvitimi državami se kažejo predvsem v tem, kako dobro nove medije izkoriščajo podjetja in organizacije; tu še nekoliko zaostajamo, saj se šele učimo, je razmere na področju e-komuniciranja ocenila Jasna Suhadolc.

Priložnosti e-komuniciranja

Glavna priložnost e-komuniciranja za podjetja je, da se vključijo v pogovor z deležniki, pravi sogovornica. "To lahko storijo na različne načine, recimo prek sodelovanja na blogih, pisanja korporativnih blogov, vzpostavitvijo odnosov z blogerji, postavitvijo okolja on-line za komuniciranje in izmenjevanje idej," je dodala.

Pri tem je poudarila, da je pomembno, da podjetja uporabnike spodbujajo k pogovoru in k sodelovanju. Na primer prek natečajev ali nagradnih iger, kjer udeleženci soustvarjajo blagovne znamke podjetij. Podjetja morajo spremljati, kaj se sploh govori oziroma piše o njih, da bi se lahko ne le ustrezno odzvala, temveč tudi vzpostavila odnose s temi deležniki, še posebej s tistimi, ki predstavljajo mnenjske vodje. Za uspešen dialog je pomembna transparentnost. Podjetja in posamezniki se enostavno ne moremo več delati boljše in lepše, kot smo v resnici. Ker se vse izve," pravi strokovnjakinja.

Glavne pasti

Na vprašanje, katere so glavne pasti e-komuniciranja, je odgovorila, da je teh več, najbolj tipično pa je, da podjetja e-komuniciranja ne uporabljajo, ker ga preslabo poznajo ali menijo, da ni tako pomembno.

"Drug scenarij, morda še slabši, je neprimerna uporaba e-komuniciranja. Tudi nekatera velika podjetja so se opekla, ko so jim trženjske agencije svetovale uporabo blogov kot orodja za trženje, kjer so nastopali "navadni ljudje", za katerimi je stala agencija. Flog (fake blog) ali lažni blog je v blogosferi hitro odkrit in povzroči ogromno škode, opečejo pa se tudi multinacionalke, kot je Sony. Podobno je s tako imenovanim astroturfingom, kjer so za "spontanimi" odzivi množice posameznikov podjetja. Plačevanje agencijam, da namesto podjetij sodelujejo na forumih, blogih ali spletnih skupnostih, bo le kratkoročno uspešno - dokler nekdo ne odkrije resnice in tako navidezno transparentnost podjetij postavi na laž. Podjetja morajo najprej zastaviti cilje, ki jih želijo doseči, in se uporabe orodij e-komuniciranja ne lotevati zgolj zato, ker so na voljo, češ imejmo še mi blog, ker ga imajo vsi," pravi Jasna Suhadolc.

Ozadja: Kaj je ekomuniciranje E-komuniciranje pomeni elektronsko komuniciranje, tako prek spletnih mest in elektronske pošte, vse več pa tudi prek tako imenovanih družbenih medijev, katerih glavna značilnost je sodelovanje uporabnikov. Med družbene medije sodijo blogi, podcasti, wikiji, spletne skupnosti ... Ovire za to, da posamezniki objavijo vsebine na internetu, so vse manjše, saj obstaja vrsta uporabniku prijaznih aplikacij, ki omogočajo pisanje blogov, objavo slik ali videoposnetkov. Zato je spletnih vsebin, ki jih ustvarjajo uporabniki, vse več.

Nasvet: Program za odnose z blogerji Glavne sestavine programa za odnose z blogerji so: prepoznajte ustrezne blogerje za svoj izdelek ali storitev; prebirajte njihove zapise, dobro jih spoznajte in redno komentirajte njihove zapise na blogih; ko jih bolje spoznate, jim pošljite vsebine, ki si jih želijo - prej jih vprašajte za dovoljenje. Le tako bodo pravi glasniki vaših izdelkov in storitev, saj bo njihovo navdušenje resnično; stalno spremljajte blogosfero in osvežujte adremo blogerjev.